
Lectarska obrt je nastala v srednjem veku v glavnem v samostanih, kjer so pridni menihi v celi Evropi iz medu in voska izdelovali zaobljubne sveče, medenjake in celo pijače.
Ko se je ta veščina prenesla v Hrvaško, je izdelava teh proizvodov prešla v roke laikov in se spremenila v obrt. Na območjih severne Hrvaške, predvsem v Zagrebu, Karlovcu, Varaždinu, Samoborju, Koprivnici in v Mariji Bistrici nastane prelepa tradicija, ki se je ohranila do današnjih dni. Lectarji, večinoma moški, so bili cenjeni obrtniki in vsak je imel svoje jasno izražene stilske lastnosti, ki so se odražale v zmesi iz sladkorja, s katero se okrašuje zunanji del lecta.


